Navsezgodaj so kričali vsako jutro po senzaciji, kakor lačen otrok po mleku; in senzacija je prišla, ker je morala priti, visoka, črna in koščena, kakor med.
Kar je bilo v tej družbi zares in vselej važno, je bila važnost sama, važnost kot taka. Karkoli je obsenčila, se je ogromno zavalilo pred oči in na duše, da je sapa ledenelapred odprtimi.