Beketali so, dokler se niso utrujeni spogledali ter molče ustanovili, da niso pribeketali ni zrna soli. Navsezgodaj so kričali vsako jutro po senzaciji, kakor lačen otrok po mleku; in senzacija je prišla, ker je morala priti, visoka, črna in koščena, kakor med.
Kar je bilo v tej družbi zares in vselej važno, je bila važnost sama, važnost kot taka.