In ljudstvo ni slavilo praznika, ljudstvo ni bilo navdušeno, ne za spomenik, ne za vseslovanski boben, ne za fraz curljajoče potoke. Ljudstvo je prišlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi danes ljudstvo samo -- svetel cilj na gori: ”Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot --“ Takrat se je jasno pokazala silna razdalja med ljudstvom in narodom. Morda sta čutila to silno razdaljo obadva, ljudstvo in narod -- morda sta videla obadva tisti brezmejno široki, brezdanje globoki prepàd, ki ju loči od nekdaj in ki je do vrha napolnjen s smradljivo vodo smradljivih fraz ...