Popoldne šele je prišlo ljudstvo. In ljudstvo ni slavilo praznika, ljudstvo ni bilo navdušeno, ne za spomenik, ne za vseslovanski boben, ne za fraz curljajoče potoke. Ljudstvo je prišlo pozdravit tistega človeka, ki je pred petdesetimi leti v svojem obupu in v svoji bridkosti slutil, kar vidi danes ljudstvo samo -- svetel cilj na gori: ”Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot --“ Takrat se je jasno pokazala silna razdalja med ljudstvom in narodom.