Ostane še stvar, ob kateri človek ne ve, če bi se razsmejal, ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vprašanje, ki ga niso bili postavili avstrijski diplomatje, mojstri v neumnosti, temveč navdušeni ljudjé, ki nobenega jezika ne znajo. Posledice tega vprašanja že trdo občutimo -- naši listi pišejo tako zanikrno slovenščino, da se zgražajo ob nji že upokojeni poštni uradniki.