nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ob Krekovem pogrebu/Politični članki in satire, poved v sobesedilu:
Tisto uro, ko je presunil slovenski narod bolestni glas, da doktorja ni več, je zakrvavelo vsako srce, so se nam vsem orosile oči. Bili so trenotki globoke malodušnosti, grenke osamelosti, kakor da so popotniku ugasnile vse zveste luči vodnice na nebu ter se je zgrnila noč nad njim, tako da korak obstane in si ne upa nikamor več. Ali bili so le trenotki; že je zaplala v licih vesela kri, že so vzplamenele zvezde svetlejše kot poprej in na jutranjem obzorju se je oznanila velika, ob njenem svitu je od vsepovsod zazvonilo vstajenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani