Rekel sem si v plahem srcu: ”Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metéžu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!“ -- Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim -- nisem poznal.