Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: ”Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metéžu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!“ -- Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz.