nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Naša lirika/Kritike, poved v sobesedilu:
Duh, ki veje iz njihove pesmi, je zaprašen in ovit s pajčevinami, kakor bi ležal stoletja v temni kleti ter prišel naposled na dan, len in okoren, z zaspanim obrazom in s krmežljavimi očmi ... Kar nedostaje dalje tem pesnikom, to je gorak čut in živa barva, tisti omamljivi vonj, ki diha iz vsakega pravega umotvora ... Pred seboj vidimo samo ponarejen okostnik, z žicami zvezan in od vseh strani podprt, postavljen na kateder v korist ”ukaželjne mladine“ ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani