nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kritika o Kržetovih Lovcih/Kritike, poved v sobesedilu:
To sta dva lesena možica, ki jih imá na niti in se morata vésti in gibati, kakor izvoli njegova milost; kar je drugih oseb, [to] so ravno take lesene figure, samó s tem razločkom, da se niti vredno ne zdí, da bi jih bezàl in premíkal; to se pravi, te osebe ne delujejo, in služijo le za štafažo ... A písec ni pomislil, da se smejo privêsti v vsakem spisu na oder le tiste osebe, ki so neobhodno potrebne; če pa se jih že privêde brez vsake potrebe, naj pripovedovalec vsaj gleda, da jih opiše takó dobro in zanimivo,da čitatelj njihove brezpomembnosti niti zapazi ne ... Tukaj moram pripomniti, da kadar govorim o opisávanju, ne mislim tistega govoríčenja, ki je v navadi posebno pri nemških romanopiscih, in kjer pisec pripoveduje, da je imel junak tak in tak obràz, v obrazu tak in tak nos, na nosu toliko in toliko bradavico, dalje, kakó se oblači, kakó hodi, kako je, kakó se pači, kadar kiha in kašlja itd. -- ne!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani