...“ Ljudstvo je navdušeno, celó v starem mestu; tam leži v črni luknji družina brezposelnega delavca in umira od lakote: ampak v poslednjem trenutku se vzdigne oče, nag okostnik, in vzdigne roko: ”Predno umrjemo, otroci, še enkrat: Živio, Rybař, živio,!“ Družina zapoje ” sem“ ter umrje v sladki zavesti, da ji napiše ”Edinost“ genljiv nekrolog ... Ampak prišla je k meni še tretja nadloga in mi je razodela, da je govoril doktor proti -- podraženju živil.