”Senco gledajo moje žive oči, luč vidi edinole moje srce, ki gleda v prihodnost ... Današnji čas se mi zdi kakor človek, ki stoji na trhli brvi: ne na tem bregu ni, ne na onem, brez moči je in brez zaupanja, omahuje, ves majhen je in malodušen ... Najbrž se mu devetkratno povrne moč, kadar stopi na oni breg ... najbrž.