Pa pride klepetav človek, vsili se med naju, pripoveduje mi, da je moj prijatelj tak in tak, da ima to napako in ono slabost in da je sploh, če dodobrega preudarimo, velik malopridnež. Nisem mu verjela, temu klepetavemu človeku; še zmerom mi je prijatelj zelo drag -- pa vendar je v mojem srcu kakor tiha senca, kakor rahel dvom ...“ ”Tisti klepetavec je bil recenzent, ki je pljunil na čisto knjigo; lahko jo očedite -- ali če ne ostane sled, spomin ostane ...“