nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Bela krizantema, poved v sobesedilu:
Ali čudno je le: če brusi in kleše besedo za besedo, lušči in čisti misel za mislijo -- odkod ta gora papirja, ko ni še siv, ne plešast?“
”Poznam ga: siromak dela noč in dan, v svoji izbi, na cesti, v kavarni, v krčmi, v družbi, celó v spanju; od tistega trenotka, ko je napisal prvo besedo, ko mu je zapel v srcu prvi verz, ni zapravil niti ure. Delo ga je objelo z obema rokama in ga ni izpustilo več -- neusmiljeno je, ne dovoli mu počitka ... in zdi se mi, da si počitka niti ne želi, da bi mu bilo dolgčas, če bi pisane podobe ne plesale več pred njegovimi očmi, če bi se žalostne in vesele misli ne igrale več v njegovi glavi, če bi njegovo srce ne občutilo več hrepenenja po lepoti, če bi njegovo uhó ne poslušalo več besed ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |