”Komaj jih razločim v megli, pa vendar je obličje mesta jasneje pred menoj, nego bi bilo pod opoldanskim soncem ...“ Tam se je zasvetil križ, tam se je zaiskrilo jabolko na stolpu; za hip se je razmeknila megla -- gruča belih hiš se je zasmejala ter je ugasnila; kakor sen je bil, kakor hipen smehljaj na obrazu spečega otroka.
”Tudi v jutranjem soncu sem že videl Ljubljano; v maju.