Vendar sem pomislil časih, kadar me je obsenčila melanholija: ”Ali ni morda resnica, vsaj dih resnice v tistih besedah, s katerimi me že dolgih deset let učé, opominjajo, svaré in obsojajo? Ali ni mogoče, da je opravičena vsaj očitkov, pa če so porojeni iz čistih ali nečistih nagibov, in da je torej vsaj tista zaslužno kulturno delo?“
Dobro vem, da bi nikoli ne mogel pisati drugače, tudi če bi jasno spoznal: vse je res in prav, kar ste mi prerekli od začetka do te ure.