nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
A siromak Aškerčev kaže brez vsake gostobesedne zgovornosti, brez patetičnega deklamovanja -- s koščeno, žuljavo roko na svoj sestradani obraz, na svojo nago deco, na lepo, mlado hčer, za katero ga srce boli, ko vidi nje krasni, ljubezni vredni obraz -- pri odprtem oknu.
Toda dasi delujejo te lirične pesmi neposredneje, vendar glede moči in plastike ne dosezajo romanc in legend -- izimši ”Delavčevo hčer“ in ”Dva pogreba“; to dve pesmi pa sta prav za prav dve krasni, pretresljivi romanci.
Vsa ”pesmarica neznanega siromaka“ je obupen krik zatiranega srca, glasen protest, omahujočega pod jarmom krivice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani