nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
Tu ni tiste neslane sentimentalnosti, ne tistih afektiranih solza, brez katerih pri nas doslej niso znali opevati nesreče in uboštva; na siromaka, ki joka na vsakem pragu, se ljudje sčasoma privadijo. A siromak Aškerčev kaže brez vsake gostobesedne zgovornosti, brez patetičnega deklamovanja -- s koščeno, žuljavo roko na svoj sestradani obraz, na svojo nago deco, na lepo, mlado hčer, za katero ga srce boli, ko vidi nje krasni, ljubezni vredni obraz -- pri odprtem oknu.
Toda dasi delujejo te lirične pesmi neposredneje, vendar glede moči in plastike ne dosezajo romanc in legend -- izimši ”Delavčevo hčer“ in ”Dva pogreba“; to dve pesmi pa sta prav za prav dve krasni, pretresljivi romanci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani