nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
Seveda jih ni -- prosim vas, kako bi se mogli sicer pod košatimi kostanji mimo skrivnostno šumljajočih vrelcev izprehajati zaljubljeni parčki? Kako bi se moglo poluglasno, z drhtečimi ustnicami govoriti o ”neznani sreči“ in vzdihovati in smehljati se s povešenimi očmi? ... To se more goditi samo v sanjavi, bledozlati mesečini, v lahnem šuštenju večernega vetra ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani