nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
In mehke dušice šestnajstletnih gospodičen so si predstavljale ta bajni svet daleč, daleč od naše ”prozaične“ zemlje, polne hrupa, solza in krvi. Tam ni žgočega poletnega sonca, ne razbeljenega neba, niti prašnih cest z vikom in truščem, z zabuhlimi, potnimi obrazi; tam ni temnih, viharnih noči! Seveda jih ni -- prosim vas, kako bi se mogli sicer pod košatimi kostanji mimo skrivnostno šumljajočih vrelcev izprehajati zaljubljeni parčki?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani