nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Anton Aškerc/Kritike, poved v sobesedilu:
Jezik je navadno trd, včasih naravnost okoren, le tu pa tam postane mečji in gibkejši, posebno v nekaterih pesmihiz ”popotnega dnevnika“. Sploh je vsa zunanja oblika nenavadno enostavna in monotonska, a to zapazi le tisti, kdor hoče študirati Aškerčevo verzifikacijo; kdor pa hoče čitati pesmi, ta ne bo zapazil, ali je zložena divna romanca ”Mujezin“ v trohejih, ali jambih, tudi če jo prečita trikrat po vrsti. *
To je: pesnik z velikanskim obzorjem, najblažjo dušo, nedosežen pripovedovalec; na zunanje včasih malo trd in robat, toda to spada k njegovemu značaju; da bi postal hipoma prav polzno gladek kakor, to bi se čudil vsakdo, in marsikdo bi bil celo nezadovoljen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani