Mogoče Satana ni potrebno obravnavati kot „ne-bodi-ga-treba” osebo iz onostranstva, ampak kot pojave in sile v onostranstvu, ki našo in božjo ustvarjalnost v onostranstvu na določen način preizkušajo in s tem potrjujejo. Tvoja trditev je logična. Če se naša ustvarjalnost nadaljuje v onostranstvu, potem bo to ustvarjanje tudi v onostranstvu naporno in podvrženo preizkušnjam, podobno kot je na Zemlji. Domnevam, da svetopisemska sporočila o Satanu ne predstavljajo božjega tarnanja o božjih nasprotnikih, ampak nam ta sporočila razjasnjujejo, kakšna je božja in tudi naša ustvarjalnost v onostranstvu.