Če vzameva analogijo prehoda iz geocentričnega razumevanja vesolja v heliocentrično, bo mogoče dušeslovje oziroma psihologija prešla iz egocentričnega dojemanja zavesti in duhovnega sveta v neko obliko deocentričnosti (globalne zavesti, kot to imenujejo nekateri psihologi2) ali podobno. Mogoče je deocentričnost neka oblika skupne zavesti in bolj ali manj zvesta obiskovalka našega telesa. V naše telo jo lahko vabimo ali celo preženemo.