Pojmi, ki se končujejo na „..ost” žalost, otožnost, radost, hrabrost in drugi, v človeku napravijo vtis začasnosti in minljivosti. Ker želiva poudariti trajnost naše zavesti, neminljivost mi selnega sveta, skušajva ponazoriti s trdo samostalniško obliko tako, kot to predstavlja samostalnik roka, noga ali glava, ki človeku pripada ne glede na dogajanje okrog njega. Preprosto reciva: „Človek ima dušo”.