Človek si je sposoben v svoji zavesti ustvariti predstave, na primer predstavo o doživljanju sončnega vzhoda v gorah. Te predstave začnejo človeka priganjati, da bi zamišljeno doživel. Notranji nemir, ki človeka priganja k doživetju teh predstav, imenujemo z besedo hrepenenje ali motivacija, ne pa z besedo ljubezen.