Zdaj ji ni v mislih nič drugega kakor drobni otročiči. Njena prva skrb je spraviti iz gneda jajčne lupine, vendar pa jih ne pomeče naravnost iz gnezda, temveč jih v kljunu nosi daleč proč, ker se boji, da ji zaroda ne bi izdale kaki požrešni zveri. Ponoči in ob grdem vremenu mladiče greje s svojim telesom, podnevi pa od prvega svita do poznega mraka oba iščeta in prinašata potrebno hrano; rada sebi utrgata in voljno stradata, da se le malim ne godi krivica.