Strese si prah iz grobega sivega kožuha, se še enkrat prepriča, da ni nevarnosti zanj, se usede in sanjavo gleda predse, počasi se zvrne po tleh, se zadovoljno zlekne ter obrne široki hrbet proti soncu. Oh, kako prijetno življenje je to! Vse bi bilo prav, ko bi le krvoločni gostje v mirovali, koljejo ga in ščipljejo na vse strani.