je ponočna. Podnevi se skriva po gozdih, kjer navadno v najgostejšem mladovju preleži in predremlje ves dan do večernega mraka; samo v tihi samoti, kjer se mu ni bati človeka, vzdigne se že popoldne in gre na prežo. Na ravnem se podnevi potika tudi po žitu, zlasti po koruzi, in časi je celo prav blizu ljudskih stanovišč.