Vesele so, ako jih ta pušča na miru, in če bi se imele z njim v gozdu srečati, ognejo se ga radovoljno. Že na daljavo se mu umaknejo v goščo, kakor hitro ga opazijo ali ovohajo. Ko bi nič drugega ne bilo, bil bi človek lahko zadovoljen, šel bi mimo zveri: meni nič, tebi nič, in obema bi bilo prav.