Še sedaj te vidim živo pred seboj, kako si na uri čepeč drobila tiho pesem; zdi se mi, kakor bi se vse to bilo godilo lani, dasiravno so od tistega časa pretekla leta in leta in se je ljuba babica že zdavnaj preselila v večnost. Zunaj je s snegom, mi trije smo pa v tihi izbi sedeli pri topli peči. Babica je odmaknila od sebe, jaz sem na nizkem stolčku sedel in zvesto poslušal vesele in žalostne povesti iz babičinih ust.