Česar ni poklal ‒ zlasti dečke in deklice ‒ je povezal in odpeljal s seboj v daljno Turčijo. Koliko solz se je prelilo, koliko ubogih staršev je ostalo brez otrok in koliko sužnjih otročičev je zaman zdihovalo po svojih starših. Le misli si, ko bi spet hudi prirohnel k nam in bi tebe vzel očetu, materi in meni, te z drugimi otroki pobral in peljal v deveto deželo, kjer žive duše ne poznaš.