V ustih stoji zob pri zobu, nobeden krajši, nobeden daljši. Lice pa pokriva mehka čutljiva koža, ki pri nas ni niti rdeča niti, vendar včasih zardi kakor kri, včasih pobledi kakor zid. Nobeni živali ni mogoče na licu tako dobro videti žalosti in veselja, upa in straha, blagosti in osornosti, zdravja in bolezni; skratka: vsaka čut, vsaka strast, ki nam polje v srcu, v duši, vsaka se nam razodeva tudi v licu.