nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zakaj naj bi Francozi brali slovensko literaturo?, poved v sobesedilu:
In sploh ne dvomim, da bom to knjigo v kratkem moral brati v slovenščini, če bom hotel živeti kot prave knjige beroči in pravilno živeči bralec. Francozi so namreč v moji domovini, kjer le malokdo govori francosko, vsi pa angleško, od nekdaj nekako doma; vse od časov, ko je bila Ljubljana glavno mesto Napoleonovih Ilirskih provinc, vse od časov, ko je tod hodil Nodier, ko so tukaj predelali Beaumarchaisevo Figarovo svatbo in jo razglasili za začetek slovenske dramatike, ko so tukaj ob vseh svojih boleznih bolehali še ob spleenu, ko so iz Pariza uvozili personalizem in pisali v revijo Esprit, vse od takrat, ko smo mi, takrat stari petindvajset let, iz smešno globokih globin svojih mladih duš razumeli absurdni smisel Tujca in Upornega človeka in skušah slediti Sartrovim prekucijam. Do današnjih dni, ko se je v Sloveniji razvila lacanovska šola, še bolj lacanovska in še bolj izvirna, kot jo je premogel Lacan sam, do današnjih dni, ko je prihajal k nam Finkielkraut s svojim evropskim
sporočilom (Le Messager europeen) in nam govoril o smiselnostiliteratur, kultur in celo držav malih evropskih nacij, o izjemnosti različnosti, in do jutrišnjega dne, ko bo treba brati Houellebecqa, že zato, ker ga je doslej prebralo 260.000 Francozov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani