nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Trenutki za vse življenje, poved v sobesedilu:
Tako se posamezne usode, skupaj s subjektivnimi racionalnimi in čustvenimi opredelitvami, počasi in zanesljivo zbirajo v enotno pripoved in sporočilo, ne da bi pisatelj kjer koli zavestno usmerjal bralčevo percepcijo.
Na prvi pogled komplicirana prozna konstrukcija, ki si vztrajno prizadeva na nivoju stila vzpostaviti distanco do snovi, še nepričakovano v bralčevem sprejemanju spreminja iz zavesti o prozi v zavest o stvareh samih, iz zavesti o umetnosti v zavest o življenju. O življenju, v katerem ni odrešitve za zlomljeno in zaznamovano žrtev, kakor je ni tudi za njenega ječarja in mučitelja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani