nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Teater, prizma sveta, poved v sobesedilu:
Hoče se reči: gledalca puščajo te predstave praznega, ni katarze, ljubi Bog, kje je katarza, povsod sam mimesis. Kakšna nepripravljenost za vstop v nekaj drugega, za nekaj, kar resnično ni tradicionalni teater in tudi ne, Bogu, avantgarda, zares izpraznjena po stoletnem potovanju skozi eksperiment s funkcijo teatra in kolektivistični vakum ideologij in tehnike. Za nekaj, kar nosi znak individualnega, razločen podpis, kot temu danes rečejo kritiki, strast, invencijo, drznost, tveganje, plavanje v globino proti neznanemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani