nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Terra incognita, poved v sobesedilu:
In ko je vsega konec, je dokončno konec tudi predvojnih estetskih in nazorskih polemik, starih revij in literarnih kavarn . . . tudi skozi literaturo in pisatelje je šla usodna in strašna shizma: eni sedejo v vladne in partijske fotelje in začnejo na različne osupljive načine živeti po Miloszevi alfa, beta, gama klasifikaciji iz Zasužnjenega uma . . . , drugi so mrtvi, tretji se razbežijo po svetu, v evropska in ameriška mesta, v predmestja Buenos Airesa.
Krvava drama, ki se je odigrala na tej terri incogniti sredi Evrope, med in, prinese po trditvah zmagovalcev dokončno rešitev vprašanja o identiteti malega naroda. Za hip je videti, da je to tudi dokončna razrešitev posebnega položaja literature v njem, da je opravljeno z njeno pesimistično, skeptično in malodušno naravo, da bo literatura posebej generator družbenega razvoja, delovnih zmag in proletarskega elana, generator človeškega in zgodovinskega optimizma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani