nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sproti - eseji in članki, poved v sobesedilu:
Iz takšne svoje »osvobojene« situacije lahko tudi za nazaj pregledam - denimo nacionalno - književnost z drugačnimi očmi, brez kakršnihkoli ideoloških predpostavk in apriorizmov, ki bi določali moje sprejemanje neke literarne estetike.
Ko torej motrim književnost, ki je pred menoj, s takšne pozicije, je bržkone težko govoriti o kontinuiteti nacionalne književnosti, ki z neko neznano silo vpliva name in na moje pisanje, kajti ko rečem nacionalno, mislim ideološko, kar pa je ideološko, književnost ni; marveč je nekaj, kar je zunaj nje, kar se od časa do časa z njo srečuje, morebiti se celo z njo pokriva, nikakor pa je ne opredeljuje in določa. Še zlasti je to tako, če se zavedam nekega objektivno preverjenega dejstva, da je namreč ta nacionalna književnost vseskozi rasla in se razvijala v kontekstu evropskih duhovnih procesov, jih povzemala, se z njimi prežemala in jih - v najboljšem primeru - z dobršno mero izvirnosti presajala na naša tla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani