nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Roža življenja, roža smrti, poved v sobesedilu:
Slava, lepo krhko dekle - njene fotografije spominjajo na Sophie - je po pričevanju očividcev to vzkliknila pred puškami, preden so jo ubili. Tudi domovina je bila tukaj metafora za naravno stanje stvari, ki je bilo nasiljevano.
Pisec teh vrstic si zlahka predstavlja, kakšni so bili takrat zidovi celic, cementni stropovi z vlažnimi madeži namesto zvezd, zidovi, izza katerih so odhajali pred puške, v mučilnice ali v koncentracijska taborišča obsojenci, ki jih je zadela »Die Anklageschrift«, kakor Sophio ali samo »Bekantmachung«, kakor Slavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani