nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Oktobrske debate, poved v sobesedilu:
Tam, kjer je pisatelj »v tihi uri, ob vztrajni umetnosti«, s svojimi dobrimi in temnimi angeli, od koder s svojim dihotomnim in v trenutku ustvarjanja tudi sintetičnim pogledom opazuje nemir sveta, vstopa vanj in se zopet umika. Hartinger, ki odkriva poslednje nadrealiste v Romuniji in na Madžarskem, posluša šumenje Kosovelovih borov na Krasu in se, lahko prisluhnil temu šumu, nauči slovenščine, njenega poetičnega zvena in zgodovinskega sporočila; to ve tudi- Gauss, ki s knjigo robov pa tudi s svojimi pisanji sestavlja nenavadno knjigo robnega srednjeevropskega branja. In to vemo vsi robni ljudje, lahko rečete tudi marginalci, ki poznamo od znotraj tako vladne palače kot zaporniške celice, salone in kolodvorske beznice, svetnice in vlačuge, zanos in potrtost, ponos in padec, strah in pogum, jasnost in dvom, mir in skušnjavo, dejavnost in apatijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani