nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Nekaj pripomb k romanu Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Želel sem napisati tudi berljivo besedilo, a o tem, kaj je to berljivost, je danes mogoče postavljati vsakršna in zelo raznorodna vprašanja. Vsekakor sem spremenljivi tematiki prilagajal slog pisanja; kadar je pogled obrnjen navznoter, k človeškemu nemiru, imamo dinamične in jezikovno ritmizirane pasaže, v “epskih predelih” realistično valovanje prostora in časa, hotel sem jezikovno razgibanost, predvsem pa notranjo, nevidno napetost med vsebino in slogom, ki se mi zdi pri vsakem pisanju ključna. Seveda sem uporabljal različna historična gradiva in dokumente, a tudi to ostaja zdaj, ko je tekst končan, brezpredmetno, resnični dogodki in osebe imajo v njem enako težo kot izmišljenine, sanje in hrepenenja enako kot fizične preizkušnje, verske resnice o onstranstvu enako kot iskalska strast duše in telesna sla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani