nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Nekaj pripomb k romanu Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Hotel sem, da se tak čas in tako razumevanje sveta odblisne v življenju mojih junakov, zato sem dal romanu kratko malo delovni naslov “Barok”; prav zato, ker sem vedel, da besedila ne morem napisati povsem brez ironije in distance mojega dvajsetega stoletja, sem dolgo, skoraj do konca vztrajal pri tem naslovu. Umetnostni zgodovinarji pravijo, da so besedo “barok” uporabljali juvelirji na Iberskem polotoku, prišla naj bi iz portugalščine in naj bi pomenila grob, nepopolno oblikovan biser ... in v romanu je taka osebnost postajala, na drug način jezuit in v tem spletu oficir, kakor tudi mnoge druge osebe, ki stojijo zase, a so, upam, hkrati vpletene v to dinamično, včasih zastajajočo, drugič hitečo, človeško in božansko, zemeljsko in nebeško kompozicijo. Naslov sem potem seveda opustil, v ospredju so tri človeške usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani