nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Nekaj pripomb k romanu Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj, ko sem vsako leto po nekaj mesecev živel v baročni dobi, se mi zdi, da nobena druga doba ne prej ne pozneje ni bila tako polna kontradikcij in paradoksov. To je prava doba preloma, ko se še poslednjič razmahnejo stara ljudska verovanja in velika romanja, ko se v misijonih prepletajo Carissimovi moteti z zaklinjanjem gozdnih duhov, ko je jezuitski red na svojem vrhuncu in hkrati tik pred padcem ... ni čudno, da tudi doba, ko se je razmahnila nenavadna umetnost, nemara nasprotna današnjemu prevladujočemu okusu, umetnost hkratne telesnosti in duhovnosti, divjega nasilja in blagega potovanja k imaginarnemu.
Hotel sem, da se tak čas in tako razumevanje sveta odblisne v življenju mojih junakov, zato sem dal romanu kratko malo delovni naslov “Barok”; prav zato, ker sem vedel, da besedila ne morem napisati povsem brez ironije in distance mojega dvajsetega stoletja, sem dolgo, skoraj do konca vztrajal pri tem naslovu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani