nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Nekaj pripomb k romanu Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Bil sem v paragvajskih misijonih, takrat ko sem roman že pisal, in fascinacija nad naravo te davnim dramatičnim jezuitskim posegom v ta prostor in njegove ljudi, se je samodejno prelila v njegovo tkivo. Tu se je resničnost zemlje, svetlobe in zvokov dobesedno prepletala z literarno imaginacijo, z neko fiktivno osebno zgodbo. Hočem reči, da je preteklost zame svobodni prostor domišljije in hkrati človeške izkušnje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani