nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Nekaj pripomb k romanu Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nekaj pripomb k romanu, pav in jezuit Nekoč, morda že pred desetimi leti, sem se igral z mislijo, da bi napisat besedilo, morda samo nekoliko daljšo zgodbo, ki bi imelo strukturo baročnega oltarja, kompozicijo, v kateri so prepleteni vsi glavni elementi človeškega in božanskega, telesnega in duhovnega, naturalnega in simbolnega, predvsem pa kompozicijo, v kateri posamična forma izstopa, a je vendar vpletena v skupinsko dinamiko. Sliši se zelo abstraktno, a v mislih sem imel neko konkretno zgodbo iz sodobnega življenja, človeški preplet treh oseb, ki jih pri njihovih razmerjih vodijo strasti njihovih duš in teles. Stvarnik, ki spremlja razplet in ga tudi komentira, bi bil avtor, a hkrati tudi oni veliki mož iz mojega otroštva, ki v nekem drugem mojem romanu drži v rokah kroglo sveta na vrhu oltarja, kroglo, ki mu v nekem prizoru zdrsne iz rok in se zakotali po cerkveni ladji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani