nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Kafka, znova, poved v sobesedilu:
In to seveda ni več strah uradnika, prokurista, to je veliki človeški strah slehernega med nami. Na pot, ki jo tukaj končuje, seje napotil že na samem začetku, že takrat, ko je v nenadni stiski, nemara iz zadrege, začel poljubljati gospodično Bürstnerjevo po vsem obrazu, kakor gre žejna žival z jezikom po studencu, ki ga je naposled našla. Zadnja misel ni vprašanje o Postavi ali krivdi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani