nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Iz recenzij, poved v sobesedilu:
Pesmi o izginulem svetu, ki pa vendar nekje mora biti: ali nas to ne spominja na bukolično pesništvo stare Grčije, njene nikoli najdene, a zmeraj znova iskane Arkadije? piše z nostalgično bolečino in z jasnim veseljem o minulih rečeh slovenskega sveta in izgubljenega časa, in piše s sveto jezo svetopisemskega očaka o novih dneh, v katerih ljudje ne razumejo več niti takšnih besed, kot so prijateljstvo, ljubezen, polje ali domovina. Morda bi rekli, da je pesnik sentimentalni humanist. Toda zanj bi bilo to povsem nepomembno, literarne oznake ga ne zanimajo, vse, kar je pomembno, je izpoved, čustvo, spoznanje, življenje samo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani