nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Iz recenzij, poved v sobesedilu:
Dežela nekdaj cvetočih polj, ki jih danes prerašča plevel, življenja polnih kmetskih hiš, katerih zidovi se danes sesuvajo. Pesmi o izginulem svetu, ki pa vendar nekje mora biti: ali nas to ne spominja na bukolično pesništvo stare Grčije, njene nikoli najdene, a zmeraj znova iskane Arkadije? piše z nostalgično bolečino in z jasnim veseljem o minulih rečeh slovenskega sveta in izgubljenega časa, in piše s sveto jezo svetopisemskega očaka o novih dneh, v katerih ljudje ne razumejo več niti takšnih besed, kot so prijateljstvo, ljubezen, polje ali domovina. Morda bi rekli, da je pesnik sentimentalni humanist.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani