nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Iz recenzij, poved v sobesedilu:
Celotna pesniška dikcija je podrejena poetičnemu zaznamovanju čutenja svojega in nasprotnega spola, prirodnemu, vrojenemu in prabitnemutelesnemu stiku med žensko in moškim. Spolnost se kaže tako rekoč kot absolutna kategorija človekovega bivanja, kot njegov kozmični življenjski prostor, znotraj katerega ni ne družbenih normativov, ne vprašanj o morali, niti ne vprašanj o zapletenih emocionalnih razmerjih med dvema človekoma. Besedilo je od začetka do konca zazrto k nagonskim determinizmom, s svojim metaforičnim arzenalom pa jih skuša obravnavati in verificirati na poetični, ne “višji”, temveč po pesničinem nedvomnem stališču: na njim imanentni ravni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani