nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Iz recenzij, poved v sobesedilu:
Med subjekt in zgodovino je razpet ta svet, v njegovih robovih se dogaja premišljevanje človekovega neodjenljivega vztrajanja, znotraj tega prostora se gibljejo pesnikove ideje, čustvovanja in metafore. Oba roba sta hkrati izvir tega in takšnega razmerja do sveta, njegovi temeljni opredelitvi, ki pa vendarle nista nikoli do kraja razločeni. Kakor si večji del sodobne slovenske poezije prizadeva, da bi “ontološke” ali pa vsaj emotivne plasti poezije zadržal v območju subjekta in jih v temelju ločil od zgodovine in njene služabnice ideologije, tako brez sprenevedanja in zavestno oba sklada in vse njune plasti postavlja v globoko povezana, kar vzajemno prežeta razmerja in stičišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani