nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Fragmenti o literaturi, pisatelju in družbi, poved v sobesedilu:
Kako naj z zmešnjavo klavstrofilofoboksenofilofobije v glavi razumejo, da slovenski intelektualci in književniki ne samo, da ne podpihujejo klavstrofilije in ksenofobije med, ampak se, nasprotno, od nekdaj zavzemajo za odprtost na vse strani sveta, tudi v Jugoslavijo, da se zavzemajo za demokracijo, v kateri za takšne pojave ne bo prostora. Ko bi ti pisci vsaj prišli v Ljubljano in pogledali izložbe knjigarn, ki so polne srbohrvaških naslovov, ki bi upoštevali tudi dejstvo, da so njihovi rojaki v Sloveniji na marsikaterem uglednem položaju, ko bi priznali, da so slovenski sociologi in tudi književniki (jaz sam med njimi) kritizirali odnos od bosanskih delavcev in to ne samo danes, pač pa že v letih izhajanja Perspektiv, ko bi priznali očitno dejstvo, da je danes v slovenski književnosti, tej vestalki narodnega ognjišča priimek, ki se končuje na ić že povsem naraven pojav, potem seveda več ne bi mogli govoriti o „podpihovanju ksenofobije in klavstrofilije".
Seveda tega
ni več mogoče pričakovati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani